Pojdi na vsebino

Hannes Olof Gösta Alfvén

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hannes Olof Gösta Alfvén
Portret
RojstvoHannes Olof Gösta Alfvén
30. maj 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…]
Norrköping[d][4]
Smrt2. april 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][5][…] (86 let)
Danderyd[d][4]
Državljanstvo Švedska[4]
Poklicfizik, astronom, astrofizik, univerzitetni učitelj, elektroinženir, pisatelj znanstvene fantastike

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Alfvén je študiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah magnetohidrodinamike, ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' magnetnih polj v plazmi.

Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je Prasonce, ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugènom Félixom Néelom.

Po njem se imenuje asteroid 1778 Alfvén.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. ↑ Norrköpings S:t Olai kyrkoarkiv, Födelse- och dopböcker. Huvudserien, SE/VALA/00273/C I/17 (1905-1910), bildid: 80001061_00322
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Sveriges dödbok 1830–2020 — 8 — Sveriges Släktforskarförbund, 2021.
  5. ↑ MacTutor History of Mathematics archive — 1994.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hannes_Olof_Gösta_Alfvén&oldid=6049456«